Lastniki objekta, ki je zaščiten kot kulturna dediščina, morajo pred začetkom del pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), kjer so podrobno opisane vse smernice za obnovo, in izdelati kakovosten popis del v okviru sanacije. Običajno pa je za kakovostno ugotovitev stanja potreben tudi pregled strokovnjakov restavratorskega centra.
Ko je lastnik objekta, zaščitenega kot kulturna dediščina, zbral vse zgoraj navedene podatke, se lahko z njimi prijavi na vsakoletni razpis mesta Ljubljane za nepovratna sredstva pri obnovi stavbnih lupin iz programa Ljubljana moje mesto. Mestna občina Ljubljana namreč že od leta 1991 sofinancira obnovo stavbnih lupin v višini od 25 do 50 odstotkov, in sicer:
- pri stavbah, ki so razglašene za arhitekturni spomenik, v višini 50 odstotkov,
- pri stavbah, ki se nahajajo na območjih, razglašenih za kulturni spomenik, in pri stavbah, ki jih je Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, uradno predlagal za razglasitev za arhitekturni spomenik, v višini 33 odstotkov,
- pri drugih stavbah, ki se uvrstijo v program Ljubljana moje mesto, na podlagi splošnih kriterijev v višini 25 odstotkov.
Pred obnovo popoln pregled stanja
Za pripravo kakovostnega popisa del moramo ob pregledu na fasadi ugotoviti dejansko stanje poškodb ometov (osnovnih in strukturnih ometov, kapnih in vmesnih vencev, okvirjev, pilastrov, stebrov, štukatur ...), vzroke teh poškodb (zamakanje, vlažnost zidov zaradi neizoliranosti temeljnih zidov, posedanja in podobno) in določiti način sanacije z ustreznimi specialnimi materiali, kjer je to potrebno, kjer pa je le mogoče, uporabimo materiale, ki so čim bolj podobni videzu in sestavu originalnih. Ugotavljamo tudi stanje stavbnega pohištva, kjer se lahko odločimo za obnovo starih oken (zamenjava poškodovanih lesenih delov, popravilo okovja, zagotovitev tesnjenja, pleskanje) ali za zamenjavo s popolnimi kopijami prejšnjih.
Pregledati moramo tudi stanje strehe, konstrukcije, kritine in kleparskih izdelkov, tako na strehi kot na fasadi. Ne nazadnje v obnovo sodijo tudi dimniki, pregledati moramo namreč njihovo uporabnost, po potrebi pa jih tudi odstranimo. Zaradi dotrajanosti pogosto ugotavljamo statično stabilnost balkonov, in če je potrebno, izdelamo statični izračun za dodatno ojačitev ali popolno zamenjavo konstrukcij. Za popolno končno podobo poseben poudarek namenimo izdelavi vseh podometnih napeljav, ki so v starejših objektih običajno vidne (elektronapeljava, kabelska napeljava, telefonija), izdelati in zamenjati pa je treba tudi vse reklamne table, izveske, senčnike, konzole za zastave in druge zunanje dodatke, celotno prenovo pa si moramo zamisliti v smislu celostne podobe.
Ni vsakdo usposobljen za obnovo zaščitenih stavb
Ker so stavbe, zaščitene kot kulturna dediščina, zelo občutljive, je pametno, da investitor prenovo zaupa preverjenemu podjetju. To je takemu, ki ima dobre reference in usposobljeno delovno silo za zahtevna dela obnov spomeniško zaščitenih zgradb. V podjetju GIVO iz Ljubljane imamo na tem področju bogate dolgoletne izkušnje, kar potrjujejo tudi nagrade: v letu 2002 in 2006 smo prejeli dve prestižni priznanji znak kakovosti v graditeljstvu za najboljše dosežke v graditeljstvu na področju ohranjanja kulturne dediščine pri izvedbi fasad in pri izvedbi obnove strešnih kritin. Med našimi referenčnimi objekti so Tromostovje, sodna palača v Ljubljani, rektorat Univerze v Ljubljani, grad Turjak in Plečnikov muzej.
Oskar Adamič, GIVO
