»Prodaja strešne kritine je precej odvisna od vremena. Ob napovedanem deževju si le malo strank upa tvegati in prenavljati strehe. Pri novogradnjah deževje ni tolikšna ovira, a je teh v zadnjih letih občutno manj,« razlaga Damjan Golob iz podjetja Strešniki Golob.
Podobno ugotavljajo v podjetju Tondach Slovenija. »Tako na izvedbo krovskih del kot prodajo strešne kritine najbolj negativno vplivajo daljša deževna obdobja, saj se vsa načrtovana dela zamaknejo, kar v določenem časovnem obdobju prinese tudi izpad prodaje,« ugotavlja Boštjan Kalamar, projektni tehnični vodja prodaje v Tondachu.
Prodajne številke so sicer ta hip še primerljive z lanskimi, a je pričakovati, da bodo poletni rezultati nekoliko slabši. Tondach Slovenija sicer proda okoli polovico vseh opečnih kritin v Sloveniji. Tu na leto prodajo več kot 12 milijonov strešnikov in s tem dosegajo približno 29-odstotni tržni delež. Čedalje več proizvodnje izvozijo. Letos je vrednost izvoza že presegla lanske številke.
Tudi v podjetju Strešniki Golob večino svojih kritin prodajo v Sloveniji, kjer imajo med cementnimi kritinami 12-odstotni tržni delež. Del proizvodnje izvozijo na avstrijski trg.
Povpraševanje ustvarjajo prenove, novogradenj je manj
Strm upad dejavnosti gradbeništva v Sloveniji ni prizanesel niti krovcem niti prodajalcem strešnih kritin. Zadnji ugotavljajo, da delež prodanih strešnikov, namenjenih novogradnjam, strmo upada. Večinoma se prodajajo strešniki, namenjeni prenovi streh. V Tondachu pravijo, da je razmerje 70 proti 30 v korist prenovam.
Investitorjem sledijo tudi gospodinjstva, ki se odločajo za cenejše kritne. Rast tako dosega predvsem prodaja stiskanih strešnikov, ki so cenejši (na kvadratni meter) tako z vidika materiala kot stroškov vgradnje. Seveda obstajajo tudi investitorji, ki se zavedajo pomena dolgoročne naložbe ter se o strešni kritini odločajo z vidika celostne podobe objekta in uresničitve svojih želja ter izbirajo visokokakovostne in dražje strešne kritine.
Večja izbira in več »modnih« napak
Številne kritine po svoji obliki in predvsem barvi danes ne sodijo v okolje, kjer stoji objekt. Umestitev stanovanjskega ali poslovnega objekta v prostor je zelo pomemben dejavnik in strešna kritina oziroma njena barva igra pri tem precejšnjo vlogo. V strnjenem modernem naselju je možnosti za raznolikost barv strešne kritine več kot denimo v tradicionalni kmečki vasi, kjer se je treba bolj strogo prilagoditi okolici. Načrtovalci ali investitorji v novogradnje imajo lahko že pri pridobivanju gradbenega dovoljenja težavo, če ustrezen organ ob pregledu dokumentacije presodi, da podoba in barva strehe ne ustrezata okolici - povsem prostih rok pri izbiri barve krtine investitor pravzaprav nima.
»Pri novogradnjah je veliko zanimanja za modernejše oblike, medtem ko kupci, ki streho prenavljajo, posegajo predvsem po klasični obliki. Prav velikega povpraševanja po živih barvah kritine vendarle ni,« pravi Damjan Golob.
Odmik od tradicije
»Slovenska podoba streh je daleč od take, da bi lahko trdili, da gre za tradicijo. Ta se je in se poskuša ohranjati le še v starih mestnih jedrih in ponekod na podeželju. Smo pač narod, ki rad preizkuša vse novosti, ki se pojavljajo na trgu, in tako vgrajujemo na streho materiale, ki jih na slovenskih strehah nikoli ni bilo. Večkrat se je že izkazalo, da so iz trenutne priljubljenosti določenih materialov po desetih letih nastale drage prenove,« opozarja Boštjan Kalamar.
Slovenci smo pri izbiri strešne kritine precej »podkupljivi«. Marsikdo se zaradi nizke cene hitro odloči za streho nad glavo, ki mu morebiti ni najbolj všeč. »Strehi z razlogom pravimo tudi peta fasada, saj je predvsem pri večjih naklonih ostrešja pomemben dejavnik pri vizualnem dojemanju objekta. Z videzom strehe je velikokrat precej povezana tudi kakovost. Pri nakupu ljudi hitro zavede končni znesek, ki je za nekaj sto evrov nižji, pri tem pa pozabijo, da gre za življenjsko naložbo,« meni Kalamar.
