Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo poudarjajo, da je povpraševanje po njihovih diplomantih občutno večje od ponudbe. »Med registriranimi brezposelnimi teh diplomantov tako rekoč ni, večina diplomantov dela že pred končanjem študija. Karierne možnosti so zelo raznolike,« pravi Violeta Bokan Bosiljkov, dekanja ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Diplomanti te fakultete, na vseh študijskih programih jih je lani diplomiralo 137, od tega je univerzitetne študije končalo 39 diplomantov, strokovne študije 24 diplomantov, magistrske pa 74 diplomantov, se lahko zaposlijo v različnih gradbenih, geodetskih in drugih inženirskih podjetjih, v podjetjih, ki razvijajo in izdelujejo najsodobnejše merilne naprave ali se ukvarjajo z razvojem napredne programske opreme, v industriji gradbenih materialov, v nepremičninskih agencijah, urbanističnih podjetjih, projektivnih birojih, na občinah, v javnih komunalnih in energetskih podjetjih, na ministrstvih, vladnih agencijah in zavodih kot menedžerji, člani nadzornih svetov ali sodni izvedenci, pa tudi na univerzi in inštitutih. O študiju, začetku in razvoju njihovih karier smo se pogovarjali s tremi diplomanti ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Delam to, kar sem si med študijem želela
Valentina Rutar Polanec je prvo stopnjo končala na zdravstveni fakulteti, smer sanitarno inženirstvo leta 2017. Zadnji semester je končala na študijski izmenjavi v Švici na fakulteti ZHAW (Zürcher Hochschule für Angewandte Wissenschaften). Tam se je navdušila nad okoljskimi tehnologijami. Zato je študij nadaljevala na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na oddelku za vodarstvo in okoljsko inženirstvo. Magistrirala je februarja lani. »Še pred koncem študija sem se zaposlila v podjetju Riko, kjer sem že v okviru študija opravljala strokovno prakso ter študentsko delo,« nam je povedala Valentina Rutar Poljanec.
Trenutno dela na oddelku za ekologijo. Je del projektantske ekipe za velike čistilne naprave z gnilišči in kanalizacijske sisteme. Predvsem sodeluje pri pripravi projektne dokumentacije. Zagotavlja tehnično pomoč, povezano s tehnologijo, konstrukcijo in montažo čistilnih naprav in drugih inženirskih objektov. Njeno delo zajema pomoč pri risanju podrobnih načrtov z uporabo CAD- in BIM-tehnologije. Sodeluje tudi pri pripravi ponudb.
»Kljub temu da sem na začetku kariere, me veseli, da sem v stroki našla svoje mesto pod soncem in na položaju, ki sem si ga zamislila že v študentskih časih. Moji cilji za prihodnost so usmerjeni v opravljanje strokovnega izpita za tehnologinjo,« odgovarja Valentina Rutar Poljanec. Želi sodelovati pri revoluciji čiščenja odpadnih voda, ko naj bi iz njih začeli izkoriščati ne samo energijo, temveč tudi organsko snov in hranila. Na terenu bi vodila poskusna obratovanja in nadzirala učinkovitost čiščenja odpadne vode v novozgrajenih čistilnih napravah. Poleg projektivnega dela želi spoznati tudi delo v operativi in vodenje projektov.
Vodja digitalnega razvoja za infrastrukturne projekte
Jure Česnik je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo diplomiral pred dobrimi devetimi leti, in sicer na smeri gradbeništvo. Leta 2016 je magistriral na smeri gradbene konstrukcije. Še istega leta se je na tamkajšnji katedri za gradbeno informatiko zaposlil kot raziskovalec. Že med študijem je sodeloval pri projektih za digitalni razvoj gradbeništva in to delo je želel opravljati tudi po zaposlitvi.
»Po enem letu raziskovalnega dela na katedri za informatiko sem se prek prijave na mednarodnem razpisu zaposlil v Švici pri podjetju Leica Geosystems kot razvojni inženir,« nam je razložil Jure Česnik in pri tem dodal, da je želel pridobiti izkušnje dela v tujini. Medtem se je v Sloveniji gradbeništvo po krizi dokončno prebudilo in tako se je 2018 vrnil v Ljubljano ter začel delati kot BIM-koordinator v Elei iC. Trenutno je BIM-manager pri istem podjetju in vodi digitalni razvoj na področju infrastrukture za večje projekte v državi in tujini.
Z delom je zadovoljen. »Deloma sem imel srečo, da sem končal študij, ravno ko se je domače gradbeništvo znova zaganjalo, zato je bila potreba po novih kadrih velika. Deloma pa se je v Sloveniji začela postopna digitalizacija gradbenih projektov, ki je zahtevala kader s specializiranimi znanji, kar je pomenilo sodelovanje pri velikih in res zanimivih projektih,« poudarja Česnik in razloži, da so ti projekti zahtevali nove pristope in hiter razvoj, kar je definiralo njegova zadnja štiri leta zaposlitve in cilje. Ti vključujejo izboljšanje dela s programskimi orodji znotraj podjetja in razvoj z digitalnimi orodji podprtih delotokov med projektiranjem in na gradbišču.
Marketing, izobraževanja in pomoč uporabnikom
Metka Majerič je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo leta 2014 diplomirala na prvi bolonjski stopnji, študijski program geodezija in geoinformatika, pri čemer je eno študijsko leto opravila na Univerzi v Bonnu v Nemčiji. Nato je študij geodezije nadaljevala na Tehnični univerzi v Gradcu, kjer je leta 2018 magistrirala na drugi bolonjski stopnji.
»Leta 2016 sem opravljala pripravništvo pri Leici Geosystems, naslednje leto sem s podjetjem opravila zaključno magistrsko nalogo. Po končanem študiju sem se januarja 2018 zaposlila za nedoločen čas. Zaposlitev sem dobila tako, da sem se prijavila na prosto delovno mesto pripravnika pri podjetju Leica Geosystems, kjer so mi po končanem pripravništvu omogočili tudi sodelovanje pri izdelavi magistrske naloge. Od takrat sem tam tudi redno zaposlena.«
Trenutno se največ ukvarja s pripravo marketinških vsebin za nove produkte in tudi z izobraževanjem kupcev ter zaposlenih. Občasno tudi preizkuša novo programsko opremo ter pomaga uporabnikom. Opravlja intervjuje za predstavitev produktov ter se udeležuje dogodkov, kot so Intergeo – vodilni svetovni sejem za geodezijo, geoinformacije in upravljanje zemljišč.
»Z dosedanjim potekom kariere sem zadovoljna. Delam v podjetju, ki spodbuja razvoj mladih, zaposlenih na različnih ravneh,« razloži Metka Majerič. Doslej je opravljala veliko različnih del in sčasoma je začela sprejemati tudi vse bolj pomembne in zahtevne vloge, kar ji je omogočilo osebno in strokovno rast ter s tem tudi prepoznavnost. V prihodnosti bi rada opravila MBA-študij, da bi svoje znanje razširila tudi na področje poslovnih ved.
Katera znanja pridobijo diplomanti
Diplomanti Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) so inženirji različnih strok. Znanja, ki jih pridobijo diplomanti na tej fakulteti med študijem, temeljijo na naravoslovnih znanostih s področja fizike, matematike in mehanike, pa tudi geologije, kemije in biologije. Pomembno vlogo v študijskem procesu imajo družboslovna znanja, še posebej s področja ekonomije, prava, sociologije in etike.
Diplomanti delujejo na področju grajenega in naravnega okolja, prostorskih podatkov in sonaravnih tehnologij. Strokovnjaki izumljajo, načrtujejo, merijo, analizirajo, interpretirajo, gradijo in preizkušajo konstrukcije, prostor, kompleksne sisteme, tehnologije, orodja in materiale. Izpolniti morajo številne zahteve, kot sta izvedljivost in uporabnost, upoštevati morajo predpise in standarde, varnost, vplive na okolje in zdravje, stroške in čas. »To pomeni, da znajo prepoznavati in reševati najzahtevnejše inženirske probleme celostno, z uporabo naprednih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in v postavljenih rokih,« pa končuje Violeta Bokan Bosiljkov.
