Poleti je klimatska naprava eden izmed glavnih porabnikov električne energije. Ker bo ta po napovedih čedalje dražja, smo zbrali nasvete, kako namestiti in uporabljati klimo, da nam bo na eni strani v stanovanju udobno, na drugi pa bo poraba elektrike čim manjša.
»S klimatskimi napravami je tako kot z vso preostalo tehnologijo. Pri uporabi je treba upoštevati nekaj osnovnih smernic, če si želimo zagotoviti čim boljši izkoristek naprave,« pravi Aleš Pirc iz podjetja REAM. »Ni vse samo v zmogljivi klimi. Najprej jo je treba vgraditi na pravo mesto, nato pa jo pravilno uporabljati in vzdrževati.«
Nakup je še najmanjša težava
Klimatska naprava zahteva priklop na električno napeljavo, odvod kondenzata ter povezavo z bakrenimi cevmi med notranjo in zunanjo enoto. Potrebna sta do dva preboja zunanje stene, eden za plin in eden za odtok kondenzata. Če je treba kondenzat voditi čez večjo razdaljo, bo potrebna tudi črpalka, ki bo nadomestila manjkajoči upad.
Nakup klime je torej še najmanjša težava. Glede na položaj elektroinštalacij in odtokov ter razporeditve pohištva je treba predvideti, kako bodo potekale napeljave, ki jih je treba tudi vizualno zakriti. Včasih je za zakritje inštalacij potreben manjši gradbeni poseg, skoraj gotovo pa nam ne uide vsaj manjše beljenje.
Ena notranja enota za en prostor
Tudi najbolj zmogljiva klimatska naprava ne more narediti čudeža, če je v stanovanju z veliko prostori nameščena le ena notranja enota. V takšnem primeru stanovalci v želji po ohlajanju cele hiše klimatsko napravo nastavijo na prenizko temperaturo in s tem kvečjemu staknejo prehlad.
V takšnih razmerah žal ni druge rešitve kot seči globlje v žep in kupiti tako imenovano multisplit napravo z več notranjimi enotami. Praviloma namreč ena notranja enota hladi en prostor. Enako velja tudi, če s klimatsko napravo prostore ogrevamo. Če vendarle ne gre drugače, pa je najbolj smiselno klimatsko napravo vgraditi v tisti prostor, v katerem se najdlje zadržujete.
Mrzel zrak naj ne piha v glavo
Prvo načelo hlajenja je, da je treba preprečiti moteče pihanje hladnega zraka. Zato klimatsko napravo namestite na tako mesto, kjer tok zraka ne bo motil bivanja. Pri tem si je mogoče pomagati tudi z nastavitvami smeri pihanja, ki jih ima že vsaka klimatska naprava.
Prav tako je treba preprečiti velika temperaturna nihanja ter z rednim vzdrževanjem poskrbeti, da z ohlajenim zrakom v prostor ne prihajajo tudi nesnaga in virusi, ki se lahko nabirajo v neočiščenem filtru.
Končno pa je treba poskrbeti tudi za zadostno izmenjavo svežega zraka v bivalnih prostorih. Klimatiziranje namreč notranji zrak izsuši, posledice pa so nevšečne – suha nosna sluznica in nagnjenje k obolenjem dihal.
Temperaturni šoki škodijo zdravju
»Idealna temperatura v zaprtih prostorih je okoli 21 stopinj Celzija, a med vročinskim valom ne pretiravajmo z ohlajevanjem. Temperaturna razlika med zunanjo temperaturo in hlajenim prostorom naj bo šest stopinj Celzija,« pravi Pirc.
Mnenje, da je najbolj varčen pristop uporabe klimatske naprave, če prostor močno shladimo in klimatsko napravo potem ugasnemo, je zgrešeno. Temperaturna razlika, ki jo s tem na hitro povzročimo, človeškemu telesu ne koristi. Prav taka uporaba klimatske naprave je takrat, ko se je njihova množična uporaba šele začela, med ljudmi sprožila govorice, da klime zdravju škodujejo.
Prostor je treba pravilno prezračevati
Vsakršno prezračevanje pomeni izboljšanje kakovosti notranjega zraka, hkrati pa tudi večji strošek zaradi izgube hladu. Temu strošku se ni mogoče izogniti, lahko ga le znižamo.
Še najbolj učinkovito je prezračevanje, če namesto odpiranja oken vgradimo centralni prezračevalnik z vračanjem toplote odpadnega zraka. Cenejše je namreč ohladiti sveži zrak, ki ga rekuperator že predohlajenega pošilja v notranjost, kot vročega, ki vstopa skozi odprta okna. Nekatere klimatske naprave sicer že same omogočajo manjši dotok svežega zraka, vendar to ne more nadomestiti ustrezne izmenjave zraka skozi okna ali centralni prezračevalnik.
