Za ponazoritev, kaj je nenamerno onesnaženje voda, se vrnimo v junij 2019. Takrat se je pri Hrastovljah iztiril vlak, iz cisterne je izteklo okoli deset tisoč litrov kerozina.
Kerozin je iztekel v podzemni kraški svet, zato je grozila zelo velika nevarnost, da onesnaži podzemne vodne vire in s tem tudi vodo v rižanskem vodnem zajetju, ki napaja gospodinjstva, poslovne stavbe, gospodarske objekte in vse turistične objekte na Obali.
Kerozin požrla skrivnost kraškega sveta
Nekaj tega kerozina so lahko prečrpali nazaj, drugi del k sreči ni prišel do zajetij pitne vode, kam so pronicali oziroma iztekli neprečrpani litri goriva, ne ve nihče, kar je ena od skrivnosti kraškega sveta. Izlitje kerozina ob železniški progi se je končalo brez večjih posledic. Imeli smo srečo.
Priprava ukrepov, če bi se uresničil najhujši scenarij, prečrpavanje, geološke raziskave, modeliranje, kam bi lahko gorivo izteklo, ter druge operacije so potekali okoli mesec dni. A odziv na takšne dogodke mora biti hiter. Minimiziranje škode in odpravljanje posledic takšne nesreče sta odvisni od vsaj več dejavnikov.
Projekt WACOM se veže na reko Savo
Poudarimo lahko torej potrebo po učinkovitem informacijskem sistemu, kjer so zbrani podatki o lokaciji in vodnih režimih, v komunikacijskem protokolu pa so določene naloge in kompetence vodij in operativcev. Udeleženi v teh procesih morajo ta orodja znati uporabiti, med seboj izmenjevati informacije in sporočila ter na terenu izvesti potrebne ukrepe.
Prav vzpostavitvi informacijskega sistema, komunikacijskega protokola in usklajevanju dela ekip je namenjen okoli 1,5 milijona vreden evropski projekt WACOM – Water Contingency Management – ali razvoj sistema za obvladovanje nenamernega onesnaževanja povodja Save od njenega izvira na Gorenjskem do izlitja v Donavo pri Beogradu.
Aplikaciji za napovedovanje in komuniciranje
Program vsebuje tri glavne sklope. Podaplikacija WACOM – propagacija načrtovalcem omogoča napovedovanje razvoja izrednega dogodka – onesnaženja reke Save, v podaplikaciji WASP pa vsi udeleženci vidijo celotno organizacijsko sestavo odziva. »S tema dvema programoma je mogoče precej enostavneje voditi in usklajevati mednarodno intervencijo,« je na kratko razložil Primož Banovec, vodja projekta. Poudarja tudi tretji sklop, in sicer štabne vaje, na katerih so inscenirali več izrednih dogodkov onesnaženja.
Izvedli pet štabnih vaj
Pri razvoju so najprej definirali problem, nato razvili informacijska orodja in testno preverili, kako bi jih upravljali v primeru izrednega onesnaženja. Zadnja faza bi vodila v uvajanje celotnega sistema v prakso.
Orodja WACOM so v okviru projekta preizkusili in preverili na petih štabnih vajah v štirih državah. Ena izmed simuliranih nesreč je bilo iztirjenje vlakovne kompozicije pri Zidanem Mostu, kjer bi se izlilo 120 ton dizelskega goriva. Ta primer poudarjamo zato, ker so na podlagi simulirane nesreče izvedli kompleksno štabno vajo z mednarodno udeležbo, kjer so različni štabi uporabljali orodja in postopke, razvite v okviru WACOM.
Savo razkosali na 30 delov
»Modeliranje nesreče pri Zidanem Mostu smo razvijali vsaj pol leta. Samo od slovenske meje do Beograda smo Savo za modeliranje razdelili na 30 odsekov,« pojasnjuje Banovec. Za pritoke Save so uporabili modele napredovanja onesnaženja, ki so bili razviti v okviru razvojnega projekta, ki ga je leta 2012 financirala uprava za zaščito in reševanje.
Na podlagi razvitega programa bi lahko v prihodnje izdelali takšne modele tudi za druge vodotoke in podpovodja tudi v drugih državah (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija). Vendar trenutno to ni mogoče, saj so podatki o vodotokih v teh državah zelo pomanjkljivi.
Onesnaževalec od Celja do Beograda v tednu dni
Program za napovedovanje onesnaženja po rekah v živo zbira podatke o pretokih na reki Savi in jih povezuje s predizračunanimi modeli propagacije. Modeli slonijo na metodi končnih elementov in v prvem koraku izračunajo vodne tokove, v naslednjem pa s konvekcijsko-difuzijskimi enačbami še to, kako bi se širilo onesnaženje.
Lažje je ponazoriti s primerom: v današnjem obdobju, ko so pretoki zelo nizki, bi z razlitjem dizelskega goriva v Celju onesnaženje do Beograda prišlo v dobrem tednu dni, če bi se to zgodilo na Jesenicah, pa v desetih dneh. Potovalni časi onesnaženja so odvisni predvsem od pretoka reke, v primeru manjših onesnaženj pa bi verjetno z ukrepi preprečevanja širjenja onesnaženja to ustavili čim bližje lokaciji razlitja.
Kako bi komunicirali krizni štabi
Drugo razvito aplikacijo so poimenovali WASP. Prek nje komunicirajo vsi aktivirani štabi, ki po izrednem dogodku onesnaženja spremljajo dogajanje, odpravljajo posledice ter obveščajo pristojne organe in širšo javnost. Če močno poenostavimo, bi ga lahko opisali kot aplikacijo, ki je precej podobna zaprtim skupinam na družbenih omrežjih in drugim aplikacijam za komuniciranje med sodelavci ali člani projektnih skupin, kot je Slack, vendar močno prilagojena usklajevanju med štabi.
WASP je torej prirejen organizacijski sestavi funkcij ob takšnih dogodkih. Na vrhu je vodja intervencije, druge standardne funkcije pa so še: operativa, logistika, načrtovanje in administracija. Če vzamemo začetnice naštetih funkcij, dobimo kratico VOLNA.
Vse zapisano se hrani
Na različnih lokacijah ob reki Savi bi se ob izrednem dogodku v vseh državah organizirale službe za vodenje odziva na ta dogodek – štabi civilne zaščite. V komunikacijskem sistemu bi se opredelili funkcije in kontaktni podatki ključnih funkcij v posameznem štabu.
Prek tega sistema bi lahko vsi štabi izmenjevali informacije, celotna komunikacija bi se shranila, zato bi lahko uporabniki preverili vsak korak oziroma vsako sporočilo. Kdo ga je napisal, vsebino sporočila in komu je bilo namenjeno.
Spremlja se vsaka izmena
Poseben pomen pri odzivih na nesreče, ki trajajo več dni, ima obvladovanje operativnih obdobij. Poenostavljeno lahko operativno obdobje opišemo kot delovni čas enote ali funkcije (posameznika), lahko ga imenujemo tudi izmena.
Vsaka sprememba oziroma zamenjava celotne operativne enote ali posamezne funkcije se vnese v sistem WASP, s čimer lahko druge operativne enote vedno vedo, kdo je v tistem trenutku operativen in s kom se pogovarja. S tem se v sistemih odziva na nesreče preprečuje predvsem izčrpanost posameznikov, kar bi imelo izredno slab vpliv na učinkovitost odziva.
Pregledna upravljavska sestava
»Pogosto se v kriznih dogodkih pojavi precej velika težava, in sicer predaja izmen, kar poskušamo z aplikacijo WASP odpravljati,« nam je razložil Banovec in dodal, da se lahko v sistem vnesejo prihodnje izmene, ob dejanski zamenjavi se spremenijo tudi osebe v programu.
S tem po njegovih besedah ustvarijo pregled nad celotno upravljavsko sestavo celotnega konzorcija, ki vodi odziv na nesrečo. Posamezniki, ki so nosilci različnih funkcij, tako lahko lažje komunicirajo med seboj. Ko dosežejo dogovor, ga lahko nadrejeni potrdijo. V sistemu je mogoče spremljati tekoče komuniciranje in celotno zgodovino dogodkov.
Štabne vaje
Partnerji projekta WACOM so na štabnih vajah prepoznali pomen aplikacije WASP tudi za izvajanje analiz celotne operacije po njenem končanju. S sledenjem strukturi odziva in komunikaciji med štabi lahko zelo natančno vidimo, kaj je bilo dobro opravljeno, še bolj je pomembno, da vidimo, kaj je šlo narobe in kako je treba ravnati v prihodnje.
Prek WASP se lahko spremlja tudi aktualno stanje na terenu, temu v žargonu rečemo »situacijsko zavedanje«. Glavni element je poročanje vseh struktur vodenja odziva v primeru mednarodne intervencije. »S tem dobimo sliko celotnega stanja na vseh lokacijah, kjer delujejo operativne enote v pristojnosti določenega štaba,« razloži Banovec in napoveduje nadgradnjo s filtriranjem sporočil in bolj nazornimi prikazi.
Če bi nasedel tanker …
V okviru projekta so za usposabljanje, uporabo omenjenih programov in evaluacijo operativnih postopkov, izvedli tudi pet štabnih vaj. Na njih so simulirali različne izredne čezmejne dogodke v povodju reke Save.
Poleg že opisane železniške nesreče v Zidanem Mostu so simulirali izredno onesnaženje zaradi nasedlega tankerja z naftnimi derivati na območju Slavonskega Broda, izredno onesnaženje zaradi pretakanja naftnih derivatov na območju Zvornika ter čezmejne poplave Save, Une in Vrbasa ter Save, Drine in Kolubare.
Na teh štabnih vajah je bilo od devet do 15 štabov skupaj z več kot 50 udeleženci. Organizirali so tako imenovane naratorske simulacije štabnih vaj, kjer se izredni dogodek razvija po vnaprej napisanem scenariju vodje štabne vaje, udeleženci – štabi – pa so se morali na dogodke sproti odzivati, tudi z uporabo zgoraj opisanih aplikacij.
Scenarij ob nesreči v Zidanem Mostu
Primož Banovec je opisal del enega izmed scenarijev. Če bi se v Zidanem Mostu v Savo izlilo okoli 120 ton dizelskega goriva, bi se poleg aktivacije usposobljenih interventnih enot hitro aktivirali in začeli voditi in usklajevati intervencijo številni štabi na vseh ravneh (državni, regijski, občinski), aktiviran bi bil sistem za obveščanje o razlitjih – AEWS (Accident Emergency Warning System – sistem za opozarjanje ob nesrečah).
Aktivirali bi pristojne štabe na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter štabe pristojnih služb in organizacij: direkcije za vode, Hrvatske vode, Hidroelektrarne na spodnji Savi, VGP Drava Ptuj, NEK, komunalna podjetja in še bi lahko naštevali. Obvestili bi uporabnike vode, da bodo morda morali začasno prekiniti odvzem vode, seveda pa bi izvajali tudi kompleksne ukrepe za preprečevanje širjenja onesnaženja.
Zakaj so štabne vaje pomembne
Jasno je, da bi v dolvodnih državah stanje najprej le opazovali in se pripravljali na aktiviranje operativnih enot. Vendar bi morali o tem obvestiti institucije in javnost, ponuditi pomoč drugim operativnim skupinam ter organizirati ekipe in jih spraviti v stanju primerno stopnjo pripravljenosti.
»Te štabne vaje so zelo pomembne. Tudi zaradi tega, ker so imeli udeleženci ob insceniranih dogodkih veliko več vprašanj, kot smo predvidevali,« je ugotovil Banovec.
Razvoj vodijo v Ljubljani
Razvoj projekta WACOM so začeli julija 2020, končali ga bodo konec tega leta. Nosilec projekta je Primož Banovec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Poleg omenjene fakultete je v projekt vključenih še 16 institucij iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Med slovenskimi partnerji pri projektu sodelujejo še Direkcija Republike Slovenije za vode in Hidroelektrarne na spodnji Savi.
Pomembna je umeščenost projekta v tekoče okvirje sodelovanja – WACOM upošteva protokole Mednarodne komisije za savski bazen in spoštuje mednarodne protokole o čezmejnem sodelovanju. Pri tem je prilagojen mehanizmu civilne zaščite Evropske unije in upošteva suverenost izvajanja posegov v različnih državah.
Po končanem razvoju bodo zmanjšali okoljska tveganja ob izrednih onesnaženjih in poplavah. Namen projekta je tudi izboljšanje sodelovanja glavnih akterjev in razvoj povezanega sistema za aktiviranje protokolov za obvladovanje nesreč v savskem povodju pod pristojnostjo Mednarodne komisije za savski bazen.
