Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS se vključuje v več mednarodnih pobud za uvedbo digitalnih tehnologij v gradbeno panogo: Seetheskills, Načrt za gradbeništvo (Construction Blueprint), Artvet, PEACOC, Digi-cVET.
Zbornica obenem vabi vsa gradbena podjetja, da se povežejo z njenimi zaposlenimi in sodelujejo pri razvoju tabel KPI (key performance indicators - ključni kazalniki uspeha) ter novega orodja za samoevalvacijo digitalizacije procesov v gradbeništvu.
Slovenija, Hrvaška, Makedonija
Na zbornici so novembra letos začeli izvajati zelo pomemben projekt Dig – in KPI: Digitalna preobrazba si utira pot v podjetja – razvoj ključnih kazalnikov uspešnosti za povečanje produktivnosti sektorja. Pri projektu, trajal bo 16 mesecev, sodelujeta tudi gospodarski zbornici iz Hrvaške in Makedonije, z njim pa želijo v državah nekdanje skupne države poudariti enotna merila. Projekt, prek CMEPIUS ga financira Evropska unija, bo služil tudi kot model za določitev kazalnikov digitalizacije v okviru organizacije FIEC (European construction industry federation, fiec.eu).
S projektom želijo nagovoriti zlasti gradbena izvajalska podjetja, temu bo sledilo še delo z izobraževalnimi ustanovami, in doseči več stvari:
- s posebnimi na novo oblikovanimi kazalniki določiti, kaj je digitalizacija v gradbeništvu,
- ugotoviti stopnjo digitalizacije gradbenih podjetij od Slovenije, Hrvaške do Makedonije.
Faze projekta
S projektom želijo ugotoviti še, katera področja v gradbeništvu so najmanj digitalizirana. S tem bi lahko na eni strani spodbudili ponudnike opreme za digitalizacijo, da razvijejo manjkajoča orodja in opremo. Na drugi strani želijo seznanili izvajalce, na katerih področjih zaostajajo za konkurenco, in jih spodbudili za vlaganja v digitalni prehod.
Projekt so razdelili v tri faze:
- izdelava tabele kazalnikov (KPI), kjer se opišejo procesi in določijo stopnje digitalizacije vsakega procesa;
- samoocenjevanje stopnje digitalizacije izvajalskih podjetij s spletnim vprašalnikom prek posebnega orodja;
- zbiranje in ocenjevanje rezultatov digitaliziranosti podjetij in izdelava poročila.
Kazalniki procesov
Kazalniki se lahko nanašajo na proces ali bazo podatkov, biti morajo predstavljeni z vidika uporabnika, upoštevali pa bodo le realno izvedljive procese. Pri tem ne bodo upoštevali tistih procesov, ki so v začetnih fazah razvoja ali stroškovno niso učinkoviti. Vsak proces bo treba ovrednotiti glede na to, kolikšen delež zavzema v digitalizaciji. Utež procesa se bo določil na podlagi njegovega vpliva, koristi in uporabnosti. Vsota vseh uteži je sto odstotkov.
Področja kazalnikov digitalizacije bodo:
- digitalna preobrazba,
- projektni del,
- popisi del,
- finančno vrednotenje,
- terminsko planiranje,
- obračun,
- finančno in terminsko spremljanje projekta,
- poslovni del,
- načrti.
Stopnje digitalizacije vsakega procesa bodo opisne in bodo imele določene vrednosti od 0 do 1. Podjetje bo ocenilo vse procese glede stopnje digitaliziranosti, vrednost digitaliziranosti procesa se določi iz uteži in stopnje digitalizacije. Ocena digitalizacije procesov se bo določila z vsoto vseh vrednosti. Podobno tabelo bodo ob koncu druge faze skupaj s priporočili predstavili šolam, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter službi vlade za digitalno preobrazbo, da premislijo, kje in kako posodobiti ali spremeniti tudi šolske programe v srednjih in višjih šolah.
Zaostanek gradbene panoge
Digitalizacija vse bolj prodira v naše delo, druženje, nakupovanje in organizacijo vsakdanjika. Z njo dosegamo večjo storilnost, zmožnost analiziranja in hitrejše ter kakovostnejše odločanje. Zato je digitalizacija beseda, ki kaže smer v našo prihodnost. Ob tem pa je potrebna previdnost, da se ob načrtovanju digitalizacije vsakega procesa vedno vprašamo, kakšne koristi nam digitalizacija konkretnega procesa prinaša in ali stroški odtehtajo koristi.
Gradbeništvo se kot ena najmanj digitaliziranih panog srečuje z vse večjimi izzivi, da dohiti druge industrijske panoge, ki so procese digitalizacije sprejele bolj zgodaj in se jim bolj prilagodile. Glavna razloga, zakaj je gradbeništvo v zaostanku, sta gotovo negotovost in nepredvidljivost.
Gradbena dela potekajo na prostem, izpostavljena vremenskim vplivom, pogoji temeljenja in anomalije v tleh se težko vnaprej predvidijo v načrtih. Delovno mesto in vrsta dela gradbenih delavcev se dnevno spreminjata, zato ni mogoče analizirati in optimizirati delovnih postopkov tako, kot je to mogoče pri industriji, ki poteka v notranjih prostorih pod vnaprej znanimi pogoji in ob postavljeni proizvodni liniji.
Spletni vprašalnik
Evropska komisija) je pooblastila evropski svet za inovacije in izvršno agencijo za MSP (EISMEA) za podporo prevzemu digitalizacije v malih in srednjih podjetjih, ki delujejo v gradbeništvu. Jeseni 2022 je zaživelo novo spletišče v pomoč MSP v gradbeništvu (digital-construction.ec.europa.eu).
Konzorcij štirih podizvajalskih podjetij je za evropsko komisijo pripravil spletni vprašalnik (Maturity Scan), s katerim lahko vsako gradbeno malo in srednje podjetje izvede samopregled in oceni stanje digitalizacije v podjetju. Za pojasnitev, kako si predstavljajo prehod na digitalizacijo oziroma digitalno preobrazbo, so pripravili spremljajoči spletni priročnik in ponudili večjezična spletna izobraževanja, ki bodo mala in srednja podjetja seznanila s prehodom v digitalizacijo.
V priročniku evropske komisije so gradbeništvo opomnili, da morajo mala in srednja podjetja najprej določiti strategijo digitalne preobrazbe, poznati vse digitalne procese in začeti uvajati ter spodbujati tudi spremembe v podjetu. Vsebinsko opozarjajo na naslednje digitalne tehnologije:
- BIM (informacijsko modeliranje gradenj) in
- nove tehnologije; 3D-tiskanje, roboti, 3D-skeniranje, droni, senzorji in internet stvari.
BIM in njegove pomanjkljivosti
BIM je kot koncept načrtovanja in vodenja projekta napovedoval veliko: parametrično 3D BIM-modeliranje. Različni projektanti delajo vsak na svojem načrtu, ki se nato lahko povežejo v celoto. Informacije se v model vnašajo le enkrat, sistem samodejno ugotavlja napake v projektu in na njih opozarja projektante, model dopolnjujejo vsak s svojimi informacijami najprej projektanti, nato pa še izvajalci, nadzorniki, investitorji. Projekt se lahko terminsko opredeli (4D), stroškovno oceni (5D), določi trajnostno učinkovitost (6D), pripravi načrt upravljanja objekta (7D).
Danes ugotavljamo, da BIM še ni izpolnil vseh pričakovanj. Izmenljivost podatkov po standardu IFC ni najbolj zanesljiva, podatki vnosa v model včasih niso dovolj kakovostni ali se izgubljajo, konstrukterji velikokrat ne morejo vzeti modela arhitekture za izračun konstrukcije, ampak morajo svoj model izdelati na novo. Popisa del kljub izdelanemu 3D BIM-modelu ni mogoče dovolj natančno izdelati, kakovostne ocene stroškov projekta po postavkah z normativi in viri ni mogoče izvreči, prav tako mesečnih obračunov projekta, načrtov porabe materiala, delovne sile, mehanizacije, opreme. Nekateri trdijo, da je povezava 3D-elementov in aktivnosti v terminskem planu in vizualizacije gradnje z inženirskega vidika vodenja projekta relativno neuporabna.
Pot je prava, do cilja je še daleč
Kljub navedenemu pa ne pomeni, da je BIM neuporaben. Pomeni zgolj to, da se samo z BIM-modelirniki, ne da delati tega, kar smo sprva pričakovali in so nam obljubljali razvijalci tehnologije. Trenutno je treba uporabiti številne posebne specializirane aplikacije in orodja, ki so vse našteto sposobna upravljati, tam ustvarjeni podatki pa se lahko prenašajo v druge aplikacije. Pot in smer do resnične izrabe BIM sta prava, le do cilja bo trajalo še nekaj časa.
Govoriti o digitalizaciji v gradbeništvu ozko in zgolj skozi delež in obseg uporabe novih omogočitvenih tehnologij je morda primerno skozi prizmo velikih gradbenih podjetij. Na primer, uporaba tehnologij, kot je 3D-tiskanje, je v gradbeništvu ob uporabi sedanjih materialov trenutno manj atraktivna in splošno uporabna, saj zaradi odsotnosti skupne tehnične regulative na ravni Evropske unije še ne moremo graditi objektov, ki ponujajo enako trdnost, stabilnost in uporabnost kot tehnologije betona, jekla in lesa.
Senzorika in robotizacija
Težavno je tudi certificiranje takšnih gradbenih proizvodov in pridobivanje ustrezne zahtevane dokumentacije za izvedbo gradnje. Da o izzivih premika in namestitve takega postrojenja, 3D-tiskalnika, sploh ne govorimo. Koliko gradbenih podjetij si resnično lahko privošči najem ali nakup opreme in kateri operatorji so dovolj usposobljeni za njeno rokovanje ter kdo bo kril morebitne drage konstrukcije napake?
Roboti se v gradbeništvu še ne dajo uporabljati pri betoniranju, pri postavitvi opažev, pri vezanju armature, obstajajo pa primeri robotov za zidanje, ki pa so za zdaj še daleč od učinkovite praktične ter do operaterjev prijazne uporabe. Po drugi strani pa se senzorji že uporabljajo pri valjarjih, ki ugotavljajo stopnjo zgoščenosti nasipnih plasti že ob prehodih valjarja. Tudi 3D-skeniranje terena pred izkopi in njih je uporabno pri določitvi količin za izkop in pri izdelavi načrtov za ceste.
Poslovni procesi
Vprašajmo se raje, kateri so procesi, pri katerih bi digitalizacija v gradbeništvu prinesla največje koristi? To, kar ima gradbeništvo skupnega z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, so poslovni procesi. Digitalizacija poslovnih procesov, ki se uporabljajo v računovodstvu, skladiščnem poslovanju, naročanju materiala in storitev, kadrovskih evidencah ..., je s poslovnimi informacijskimi sistemi že dobro razširjena.
Naslednja stopnja digitalizacije poslovnih procesov je e-poslovanje. To je brezpapirno poslovanje, pri katerem se dokumenti izmenjujejo v standardizirani digitalni obliki, po varnih elektronskih poteh, med uporabniki, ki imajo svoje digitalne e-nabiralnike z elektronskim arhivom v oblaku, do katerega se lahko dostopa po načelu pravic dostopa. Zaradi obveznega izdajanja e-računov za pravne osebe državne uprave je Slovenija med vodilnimi v Evropski uniji. Treba bi bilo izdelati še standarde za e-dokumente, ki so specifični za gradbeništvo za razpisne postopke in za postopke mesečnih obračunov gradbenih situacij.
Digitalizacija projektnih procesov
Področje, ki ga evropska komisija v svoji novi podpori za mala in srednja gradbena podjetja ni prepoznala, čeprav pomeni jedro za večino evropskih gradbenih izvajalskih podjetij, je digitalizacija projektnih procesov. Vsako izvajalsko gradbeno podjetje mora izdelati ponudbo, s katero kandidira na razpisu investitorja. Podlaga za ponudbeni predračun je popis del s količinami. Treba bi bilo digitalizirati izdelavo popisa del, tako da se vzpostavi standardizirana baza podatkov za izdelavo opisov postavk in izračuna količine za postavke iz BIM-modelov.
Investicije se ocenjujejo s kalkulacijami, za katere potrebujemo kakovostne baze normativov in kalkulativnih virov. Za pošiljanje in zbiranje dokumentov ponudnikov ob razpisnem postopku bi bilo treba določiti spletni portal. Z njim bi vzpostavili tajnost ponudnikov ob prevzemu razpisne dokumentacije, preprečili branje dokumentov ponudnikov pred potekom roka za oddajo ponudb in vzpostavili sistem za pregled ponudbenih predračunov za naročnika.
Po podpisu pogodbe je za izvajalce bistven nadzor nad stroški in terminsko obvladovanje izvajalskih aktivnosti. Stroške nadziramo le z metodami za primerjavo predvidenih z dejanskih stroškov na osnovi virov. Nadzor je učinkovit le, če je izdelana kalkulacija in so postavke podprte s proizvodnimi viri. Terminsko obvladovanje aktivnosti je mogoče z izdelavo in spremljanjem terminskih planov.
Za izdelavo finančnih planov in planov materialov, strojev, vozil in opreme je nujna povezava postavk iz popisa del z aktivnostmi v terminskem planu. V tem primeru poraba virov na plane vpliva takoj, ko se trajanje planskih aktivnosti spremeni. Mesečni obračun je pomemben, ker pomeni prihodek podjetja. Podatki količin iz gradbenih situacij pa so pomembni tudi za to, da se lahko pri analizi ugotovi, ali izvajalec ustvarja negativen rezultat zaradi prepočasnega dela ali zaradi prenizkih cen.
V Sloveniji že več kot deset let obstajajo projektni informacijski sistemi, ki učinkovito digitalizirajo projektne procese, zato za gradbena izvajalska podjetja ne bi smelo biti izgovora, da se digitalizacije projektnih procesov v gradbeništvu ne da učinkovito izpeljati!
