Tudi letos objavljamo rezultate ankete diplomantov ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo o tem, kako so pridobili prvo zaposlitev. Njihove izkušnje potrjujejo, da inženirji gradbeništva, geodezije in okoljskega gradbeništva nimajo težav z zaposlitvijo, saj službo dobijo v nekaj dneh, tednih, kvečjemu mesecih.
V študijskem letu 2021/2022 sta se na ljubljansko fakulteto za gradbeništvo in geodezijo vpisala 802 študenta, v študijskem letu 2022/2023 pa 716 študentov. V zadnjih dveh letih je študij končalo 308 diplomantov.
Delodajalci zahtevajo specifična znanja
Dekanja ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo dr. Violeta Bokan Bosiljkov poudarja, da študente izobražujejo za odgovorne in samozavestne inženirje prihodnosti, ki bodo z inovativnimi pristopi znali odgovoriti na zahteve sodobne družbe.
»Trudimo se, da imajo študenti na voljo najsodobnejšo opremo za pridobivanje ustreznih znanj in veščin. Pri poučevanju dajemo poudarek razumevanju študijske snovi, s čimer zagotovimo, da so se bodoči diplomanti sposobni hitro prilagoditi zahtevam delodajalcev in osvojiti manjkajoča specifična znanja in veščine, ki jih ti zahtevajo,« pravi Violeta Bokan Bosiljkov.
Povpraševanje po inženirjih je zelo veliko
Inženirji gradbeništva, vodarstva oziroma okoljskega gradbeništva in geodezije imajo po opravljenem študija široke možnosti razvoja svoje kariere na številnih področjih tako v Sloveniji kot v tujini. Povpraševanje po teh inženirjih je zelo veliko, zato lahko diplomanti izbirajo med številnimi kariernimi možnostmi.
Nabor možnih zaposlitev je zelo pester. Na podlagi svojih interesov se lahko odločijo za samostojno podjetniško pot, za akademsko kariero, zaposlijo se lahko v različnih gradbenih, geodetskih in drugih inženirskih podjetjih, nepremičninskih agencijah, ministrstvih in vladnih službah, na občinah, inštitutih …
Vodja del na gradbiščih po vsej Sloveniji
Rožle Pavlin, inženir gradbeništva, pravi: »Po končanem študiju na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo sem se junija 2012 zaposlil v novomeškem gradbenem podjetju CGP. Od zagovora diplome do zaposlitve je trajalo le dva tedna, saj sem bil štipendist podjetja, v katerem sem zaposlen še danes. Kmalu po preizkusni dobi v vlogi pripravnika za obračunska dela sem začel opravljati delo vodje gradbišča. V tej vlogi sem med drugim sodeloval pri gradnji Gimnastičnega centra v Ljubljani. Po opravljenem izpitu za vodjo del na Inženirski zbornici Slovenije v letu 2016 sem začel opravljati delo odgovornega vodje gradbeno-obrtniških del, med drugim pri gradnji hotela InterContinental v Ljubljani in tovarne Yaskawa v Kočevju. Danes sem vodja projekta in vodja del na več projektih po Sloveniji. Trenutno najbolj aktiven je projekt gradnje stanovanjske soseske Črnuški bajer, v fazi zaključevanja je vrtec Kočevje, zasnovan kot hibridna lesena gradnja z jeklenimi okvirji, parkirišče tovarne zdravil Krka z novim križiščem na državni cesti in podhodom pod državno cesto pa je že predan v uporabo. V času študija sem pridobil predvsem ogromno teoretičnega znanja. Študij gradbeništva študentu postreže z veliko matematike, fizike, statike in drugimi strokovnimi predmeti. Nekoliko drugače je pri pridobivanju strokovnega izpita, saj sem v tem procesu pridobil oziroma utrdil predvsem tista znanja, ki jih kot inženir uporabljam v praksi. Vse pridobljeno znanje v času študija je odlična podlaga za nadgrajevanje inženirskega znanja pri opravljanju poklica. Poleg vsega naštetega pa operativno gradbeništvo v prvi vrsti zahteva veščino dobre medsebojne komunikacije in usklajevanja različnih inženirskih strok, kar lahko usvojiš le z leti dela in izkušenj.«
Razvija lastno podjetje
Matevž Domajnko, univerzitetni diplomirani inženir geodezije, razlaga: »Po končanem študiju geodezije sem se leta 2010 zaposlil na ljubljanski gradbeni fakulteti kot raziskovalec za strokovne in raziskovalne projekte, povezane s kartografijo, 3D-geovizualizacijami, fotogrametrijo in daljinskim zaznavanjem. To obdobje je trajalo do leta 2014. Nato sem se v okviru raziskovalnega programa Marie Sklodowska Curie preselil v Darmstadt, kjer sem bil na inštitutu Fraunhofer vključen v raziskovalni projekt za 3D-digitalizacijo kulturne dediščine. Po končanem projektu leta 2017 so me zaposlili kot razvojnega inženirja, odgovornega za razvoj novega sistema za avtonomno 3D-digitalizacijo. Zdaj to inovativno tehnologijo prenašam v svoje spin-off podjetje Verus Digital, ki se osredotoča na razvoj avtonomnih sistemov za 3D-skeniranje na področju kulturne dediščine in forenzične znanosti. Sistemi zajemajo 3D-podatke in s pritiskom na gumb samodejno generirajo 3D-modele najvišje kakovosti. Sem direktor podjetja in eden izmed dveh glavnih soustanoviteljev. Med študijem sem osvojil različna strokovna znanja, še pomembnejše pa so bile praktične izkušnje med študijem in raziskovalnim delom na fakulteti. Ravno povezovanje strokovnih znanj s praktično realizacijo mi je najbolj koristilo na inštitutu Fraunhofer, ki je največja evropska aplikativno usmerjena raziskovalna organizacija. Študij geodezije spodbuja tudi kreativnost, kar se je izkazalo kot ključno pri razvoju novih prototipov in produktov tako na inštitutu kot zdaj v inovativnem tehnološkem podjetju. Pri izzivih ustanavljanja podjetja je bil v podporo Fraunhoferjev program AHEAD, ki podpira raziskovalce na poti ustanovitve lastnega podjetja.«
Junija doktoriral, oktobra raziskovalec v Belgiji
Matej Radinja, magister inženir okoljskega gradbeništva, opisuje: »Junija 2022 sem na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Avtomatizirano modeliranje in načrtovanje ukrepov za obvladovanje padavinskih voda v urbanih območjih. S tem sem končal doktorski študijski program Grajeno okolje, smer gradbeništvo. Potem sem iskal izzive v tujini in sem že po dveh tednih našel odlično priložnost v Belgiji. Tako sem se oktobra zaposlil kot raziskovalec v podjetju Aquafin NV v Belgiji (Antwerpen). Natančneje pri H2020-projektu StopUP 'Protecting the aquatic environment from urban runoff pollution'. Projekt se osredotoča na obvladovanje onesnaženosti urbanega površinskega odtoka in uporabo modro-zelene infrastrukture z namenom varovanja vodnih teles. Temeljno znanje je razumevanje soodvisnosti med urbanim vodnim krogom in človeškimi posegi vanj. S pridobljenim znanjem lahko načrtujem ukrepe za zaščito pred urbanimi poplavami, z ugodnim vplivom na vodni krog. Slednje se dopolnjuje z uporabo najnovejših programskih orodij za analitično reševanje okoljskih problemov. Za raziskovalno delo, ki ga trenutno opravljam, ne potrebujem dodatnih strokovnih nazivov. Če pa bi se odločil za delo v praksi kot pooblaščeni inženir, potem bi moral pristopiti k strokovnemu izpitu za pooblaščenega inženirja gradbeništva.«
