Nepremičnine

Vodnik po prenovi strehe

Pogoja za uspešno prenovo strehe sta, da najprej temeljito premislimo, kaj storiti, in da potem pri izvedbi ne skoparimo tam, kjer se ne sme

Podporniki obveščajo

FINANCE
Nepremičnine
Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus
Nepremičnine
DAN ODPRTIH VRAT
NepremičninePodpornik projekta Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus

V okolici Kranja si jo boste lahko ogledali na dnevu odprtih vrat

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev
Nepremičnine
NepremičninePodpornik projekta Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev

Na treh različnih lokacijah bo od 23. do 25. marca 2023 na ogled pet različnih Marlesovih hiš, postavljenih na ključ.

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na dan odprtih vrat v naselju DRENovo
FINANCE
Nepremičnine
Poletna šola fakultete za gradbeništvo in geodezijo
31.03.2023 08:00
Čas branja: 14 min

Dokler ščiti pred dežjem in snegom, strehe niti ne opazimo. Njene pomembnosti se zavemo šele, ko ne ustreza več našim zahtevam. To je običajno takrat, ko pušča, ko skoznjo izgubljamo preveč dragocene toplote, ali takrat, ko je nebivalno podstreho treba spremeniti v podstrešno stanovanje. Vesoljnega navodila za prenovo vsakršne strehe ni, energetski svetovalec Bojan Žnidaršič pa ponuja tiste osnovne ali najpogostejše usmeritve in nasvete, ki jih je vselej vredno upoštevati.

Kaj storiti, če streha pušča?

Če streha pušča, običajno pridejo v poštev posegi od zgoraj, obdelujejo pa se sloji nad špirovci. Ti posegi praviloma niso povezani z energetsko sanacijo oziroma spreminjanjem nebivalne podstrehe v podstrešno stanovanje. Dogajajo se ob popolni ali delni zamenjavi strešne kritine, obnovi strelovoda, izvedbi novega dimnika, tesnjenju obstoječega dimnika ob stiku s kritino, obnovi obrob, obnovi ožlebja, ob ozelenjevanju strehe, vgradnji strešnih oken, dodajanju zračnikov ali snegolovov, vgradnji sončne elektrarne ali izvedbi prezračevanega slemena.

Če vzrok zamakanja ni očiten, je včasih potrebnega precej preverjanja, da se ugotovi, kje streha pušča, ali je napaka v dotrajanem ali poškodovanem materialu, nepravilni izvedbi ali neprimerni kombinaciji. Zakaj? Ker je streha sklop različnih sestavnih delov in povezav med njimi. Brezhibno pa deluje le, če dobro deluje vsak posamezen del in če so ti med seboj tudi pravilno usklajeni in povezani.

Ni vsako zamakanje zaradi »luknje v strehi«

Podobne ali enake posledice kot luknja v strehi ima namreč lahko cela vrsta napak: popuščanje obrobe ali tesnjenja med dimnikom, kritino in sekundarno oziroma rezervno kritino; nepravilno stikovanje strešne in fasadne toplotne izolacije ob nepravilni vgradnji parne ovire; netesna vgradnja parne ovire, ki dopušča nabiranje kondenčne vlage v višjih slojih in rosenje ali zamakanje nazaj navzdol; nepravilna izvedba novih notranjih sten v podstrešnem stanovanju; zamašen neočiščen žleb, zaradi katerega meteorna voda zastaja in se razliva; ali pa celo narobe dimenzionirano ali zamašeno odvajanje meteorne vode proč od hiše.

Koga poklicati za popravilo?

Strokovnjaki, ki morajo biti na kupu za zahtevne prenove strehe, so energetski svetovalec, statik, arhitekt, krovec in klepar. Od narave napake in obsega sanacije pa bo odvisno, ali se bo treba obrniti le na enega, dva ali kar vse od naštetih. Če je treba razlog za zamakanje šele poiskati, bosta potrebna vsaj izkušen krovec in energetski svetovalec. Kadar je treba zamenjati kritino ali obnoviti dele nagnitega ali oslabljenega ostrešja, bo zadostoval krovec. Če se namesto lahke kritine načrtuje zamenjava s precej težjo ali celo z ozelenjeno streho, bo treba poleg krovca poklicati tudi statika. Samo ta bo lahko preveril, ali objekt statično prenese toliko večjo obtežbo. Vsekakor pa bo treba k prenovi strehe poleg krovca pritegniti arhitekta, statika in energetskega svetovalca takrat, ko se iz trenutne nebivalne podstrehe želi narediti podstrešno stanovanje. A o tem pozneje.

Pred začetkom del sklenite pogodbo

Številnim morebitnim nevšečnostim se je mogoče izogniti s sklenitvijo podrobne pogodbe o izvedbi del. Na pogodbo se, tako energetski svetovalec Bojan Žnidaršič, prepogosto pozablja, čeprav dejansko ščiti obe strani. Zlasti nezadovoljen pa je naročnik potem, ko se na podlagi preveč splošne ponudbe odloči za najcenejšega izvajalca, med izvedbo pa se pojavljajo prej neopredeljeni dodatni oziroma nepredvideni stroški.

»Velika glavnina del se lahko zelo natančno določi vnaprej,« pojasnjuje Žnidaršič. »S sklenitvijo podrobne izvajalske pogodbe se lahko obseg nepredvidenih del, ki delajo sive lase naročnikom, vsaj zmanjša na minimum, če ne že prepreči.« Če ne znate presoditi, katera ponudba za izvedbo vsebuje vsa potrebna dela in katera ne, si lahko prihranite precej presenečenj, če jih v oceno prepustite izkušenemu energetskemu svetovalcu.

Tipična streha je sestavljena takole:

Klasična streha nad nebivalnim delom ima leseno ostrešje. Od spodaj navzgor si sledijo:

  • špirovci,
  • nad špirovci je sloj desk ali lesnovlaknena izolacija za zaščito proti toči, temu pa sledi
  • sekundarna oziroma rezervna kritina. Slednja deluje kot tkanina goretex – biti mora parepropustna navzgor in vodozadrževalna navzdol. Včasih se je za ta sloj uporabljala strešna lepenka ali po domače »dahpapa«, ki pa ni paropropustna in zadostuje le za nebivalne podstrehe,
  • naslednji sloj so pet centimetrov visoke in do osem centimetrov široke kontraletve, ki jih privijačijo nad špirovci po vsej strešni ploskvi od slemena do kapa,
  • prečno na njih sledijo privijačene prave letve, na katere se pritrdi
  • strešna kritina.

Ob takem pristopu vzdolž špirovcev med strešno kritino in sekundarno oziroma rezervno kritino nastane pet centimetrov visok in okrog 100 centimetrov dolg prezračevalni kanal. Da bi ta sloj zaščitili pred mrčesom in neljubimi gosti, kot so polhi in kune, se ob kapi za žlebom vgradi toga kovinska mrežica. Na slemenu pa je dovoljšen vlek zraka treba zagotoviti s po eno vrsto zračnikov pod slemenjaki na obeh straneh strehe oziroma z izvedbo prezračevanega slemena. En zračnik na eno polje – kar je pogosta praksa v Sloveniji – ni dovolj, pravi Bojan Žnidaršič.

Tudi pred vgradnjo sončne elektrarne je treba na streho

Pred vgradnjo fotovoltaičnih panelov je najprej treba izvesti priprave na pritrditev in novo razporeditev snegolovov. To je zlasti pomembno na vetrovnih območjih, kjer se je treba s pravilno pritrditvijo izogniti temu, da srk vetra panele potrga. Pomembno pa je tudi na območjih, kjer so običajne snežne padavine. Kajti snegolove bo treba umakniti od tam, kjer bodo streho prekrivali sončni paneli, ter jih vgraditi drugače. Žnidaršič priporoča, da se vgradijo v »lojtrco« približno meter od žleba proti slemenu, kar je sicer zastarel način umeščanja snegolovov, a pri sončnih elektrarnah največkrat edina možna rešitev. Nedvomno pa je potrebna, saj je površina panelov gladka in snega ne zadržuje pred zdrsom na glavo mimoidočih. Pri dimenzioniranju sončne elektrarne je torej treba vzeti v zakup, da se paneli lahko začnejo vgrajevati šele nad vrstami snegolovov, torej kak meter od žleba.

Vgradnja strešnega okna ali frčade posega v streho

Strešno okno je pri naknadni vgradnji vselej treba vgraditi s pomočjo menjalnika, če naj zastekljena površina ne bo ravno dimenzij podolgovate ozke strelske line. Običajna razdalja med dvema špirovcema je namreč samo en meter, ob okenskemu okviru ali škatli pa je treba predvideti tudi dovolj prostora za pravilno vgradnjo toplotne izolacije in parne ovire, kar pomeni okrog 40 centimetrov na vsako od štirih stranic. Poleg tega se pri vgradnji strešnega okna med dva sosednje ležeča špirovca lahko tudi prekine prezračevalni kanal, s tem se prepreči odvajanje vlage, kar se slednjič lahko pokaže kot zatekanje kondenčne vlage po oknu. Na prvi pogled se zdi, kot da pušča streha, pa ni tako.

Težave z zatekanjem kondenčne vlage so sicer milejše, če v bivalnem prostoru s strešnim oknom deluje prisilno prezračevanje, ki poskrbi za odvajanje dobršnega dela vlage. Pa vendar! Opozoriti je treba tudi na obvezno neprekinjen spoj stenske in stropne toplotne izolacije, pri čemer je treba poskrbeti tudi za neprekinjeno stikovanje parne ovire. Če gre za vgradnjo frčade ali strešnega okna ob kapni legi, pa je treba taisto neprekinjeno stikovanje zagotoviti med strešno in fasadno toplotno izolacijo.

Kaj je treba preveriti pred zamenjavo strešne kritine

Izbor strešne kritine je omejen s težo kritine in prostorskimi predpisi. Če se lahka tegola kritina menja s težkimi betonskimi strešniki, je k izboru nove vrste kritine treba pritegniti statika. Ta bo preračunal, kolikšna je lahko dodatna obtežba, da se zaradi obnove strehe njena teža ne bi pomembno povečala. Zlasti pri starejših hišah so namreč vprašljivi temelji, pa tudi ostrešje, ki bi ga morda morali predhodno ojačati.

Nakloni, barve, smer slemena in tip strehe pa so določeni v vsakokratnih prostorskih dokumentih, na katere napotuje lokacijska informacija. Ker ima o tem vsaka občina svoja določila, ni druge kot preveriti na pristojnem oddelku za prostor, ali je nameravana prenova tudi skladna z veljavnimi prostorskimi predpisi. Po novem namreč lokacijska informacija zgolj napotuje na veljavne prostorske predpise in tako ponuja precej manj uporabnih informacij, saj se je do slednjih z branjem predpisov treba šele dokopati.

Bi radi ozelenjeno streho namesto klasičnih strešnikov?

Ozelenjena streha je idealna zaščita pred vetrom in točo, pa tudi pred pregrevanjem oziroma toplotnimi izgubami. A ni vsaka hiša niti vsako ostrešje primerno za ozelenitev, saj slednja za sabo potegne pomembno dodatno obtežbo. Zato je v tem primeru nujno k načrtovanju pritegniti tudi statika, poiskati pa je treba tudi izvajalca, specializiranega za izvedbo zelenih streh. Še pred tem pa bo treba preveriti, ali občinski prostorski predpisi to sploh dovoljujejo. Zelene strehe v Sloveniji sicer še niso pogoste, v prihodnosti pa se bo to zagotovo spremenilo.

Vse več držav oziroma regij namreč zahteva, da se nekatere prenove streh, zlasti na urbanih območjih, izvedejo tako, da se streha ozeleni. Seveda bo prevladovala ekstenzivna ozelenitev, kjer je sloj substrata razmeroma tanek, rastline pa nezahtevne. So pa možne tudi intenzivne ozelenitve, ki dovoljujejo, da so na strehi tudi zelenjavni vrtovi, parkovna grmovja ali celo drevesa. Na strehe se lahko vgradijo tudi zadrževalnike vode, ki ublažijo učinke nenadnih močnih nalivov, ki naj bi jih s spremembo podnebja bilo vse več, na meteorno kanalizacijo. A slednje bržkone ne pride v poštev pri prenovah, saj so redki objekti projektirani za tako velike dodatne obtežbe.

Kaj pa je treba storiti, če naj podstreha postane stanovanje?

Če bi neizdelano podstrešje radi spremenili v podstrešno stanovanje, upoštevajte nekaj osnovnih pravil v nadaljevanju. Seveda vsa prinašajo določene stroške, a ti stroški niso sami sebi namen. Pomenijo vložek v dobro izvedbo in zagotovilo, da bo prenova brez škodljivih posledic in presenečenj ter da bo bivanje zares udobno. To pa je, končno, tudi smisel prenove in izdelave podstrešnega stanovanja. Zato se pri načrtovanju ne kaže zanašati le na zdravo pamet in internetne vedeže, temveč strokovno zahtevno izvedbo prepustimo izkušenemu strokovnjaku. Izbrati pravega ni enostavno, v pomoč pa so reference in preverjanje zadovoljstva pri prejšnjih strankah.

Tri pravila za načrtovanje in izvedbo podstrešnega stanovanja

Izdelava podstrešnega stanovanja je kompleksna gradnja. Pogosto je bolj zapletena kot novogradnja, saj se je treba prilagajati zatečenemu stanju, ki ga včasih na prvi pogled ne moremo natančno ugotoviti. Zato se prvo pravilo glasi, da se je podviga treba lotiti v sodelovanju z arhitektom, energetskim svetovalcem in statikom. Šele potem pridejo na vrsto izvajalci, ki bodo skladno z navodili postavili notranje stene, napeljali instalacije ter finalizirali tla, stene in strop. Nepotrebno, a obsežno škodo bi si nakopali, če bi se prenove lotili sproti, na pamet in po občutku, ali pa upoštevaje nepreverjene nasvete z interneta. Take vrste nestrokovnih prenov mnogokrat zahtevajo naknadne sanacije. In vprašanje je, ali niso sanacije napak celo dražje od strokovne izvedbe. Vprašanje pa je tudi, ali je z razumnimi stroški vse napake tudi mogoče odpraviti.

Drugo pravilo je, da težimo k uporabi čim lažjih materialov. Tako se namesto betonskih estrihov priporočajo suhomontažni, čeprav so precej dražji. Prav tako se v suhomontažni izvedbi opravijo dela, ki se v nižjih nadstropjih lahko izvajajo z zidanjem. Pri vsem tem je treba dosledno upoštevati navodila statika, ki preračuna, kolikšno dodatno obtežbo bosta hiša in ostrešje še prenesla.

Tretje pravilo pri izdelavi podstrešnega stanovanja pravi, da se predelave notranjosti podstrehe lotimo šele, ko so opravljena vsa dela nad špirovci. Torej po tem, ko je streha tesna. Tako se prepreči morebitno zamakanje v strešno konstrukcijo in zagotovi, da se bo vložek v izdelavo podstrešnega bivališča zares izplačal.

Gremo pod špirovce in namestimo sloj toplotne izolacije

Skladno z načrtom prenove je treba najprej namestiti toplotno izolacijo. Med špirovce z notranje strani sodi vsaj 40 centimetrov toplotne izolacije. Ker so špirovci običajno visoki le 15 centimetrov, s toplotno izolacijo napolnimo tudi prazne prostore pod njimi oziroma jih povsem skrijemo v debelo plast toplotne izolacije. Navedena debelina toplotne izolacije velja za tiste vrste toplotnoizolativnih proizvodov, katerih toplotna prevodnost oziroma lambda dosega razred 0,040 vata na kvadratni meter Kelvina. Novejše toplotne izolacije so učinkovitejše, njihova lambda se suče okrog 0,032 vata na kvadratni meter Kelvina, zato lahko za enak učinek izolacije njeno debelino skrčimo na 32 centimetrov. Še boljši učinek imajo poliuretanske toplotne izolacije oziroma pureni, ki enako kot 40 centimetrov običajnega stiropora izolirajo že pri debelini 20 centimetrov, njihove lambde pa dosegajo vrednosti okrog 0,02 vata na kvadratni meter Kelvina.

Pri izbiri toplotne izolacije pazimo na njihovo požarno odpornost

Pureni pa navkljub temu, da so odlična izbira takrat, ko v podstrehi manjka stojne višine, niso priporočljivi. Zaradi požarne varnosti Žnidaršič bolj priporoča kameno ali stekleno volno v 40 centimetrov debelem sloju. Ekosklad za pridobitev subvencije sicer zahteva manj, a je treba računati s tem, da je bivalni prostor pod streho najbolj na udaru poletnega pregrevanja in se zato teži k čim debelejšemu toplotnoizolacijskemu sloju.

Seveda je na razpolago tudi paleta drugih toplotnoizolacijskih proizvodov, ki so razmeroma zelo tanki, pa tudi požarno ustrezni. Govor je o refleksnih folijah in vakuumskih panelih. Njihova slabost je relativno zahtevna vgradnja, zlasti pri vakuumskih panelih, ki jih ne smemo rezati. Slednji poleg tega z leti »popustijo«. Dodatna slabost je tudi njihova cena.

Podkonstrukcija za suhomontažni strop in stene

Že prej smo omenili, da se pri prenovi podstrehe iz nebivalnega v bivalni prostor ogibamo težkih gradbenih izdelkov. Običajno so stene in stropi suhomontažne izvedbe. Ta zahteva izvedbo podkonstrukcije, ki je lahko kovinska ali lesena. Vsekakor pa med na novo položen sloj toplotne izolacije in podkonstrukcijo sodi tesno položena parna zapora oziroma parna ovira. Sloj »goretexa« iznad špirovcev se torej ponovi tudi pod špirovci.

Alfa in omega: pravilno zatesnjena parna ovira

Smisel parne zapore oziroma ovire je v tem, da je tesna po vseh stikih s konstrukcijo strehe oziroma stavbe. Edino tako lahko toplotnoizolacijski sloj zaščiti pred navzemanjem vlage, ki jo bodo prebivalci pozneje proizvajali s kuhanjem, kopanjem, sušenjem perila – torej s tem, da bivajo. To je posebej pomembno, ker učinek izolativnosti pri vseh toplotnih izolacijah razen pri stiroporu, stiroduru in purenih upada, če se navlažijo oziroma zmočijo. S tem pa njihova namestitev ne služi več svojemu namenu, saj ne ščitijo več pred izgubo toplote (ali hladu).

Vse prevečkrat je parna zapora sicer nameščena, a je vgrajena netesno ali pa jo preluknjajo ob napeljavi instalacijskih cevi. Temu se je treba na vsak način izogniti. Najlažje parno zaporo ohranimo z izvedbo tri do pet centimetrov visoke instalacijske ravnine med neprekinjeno parno zaporo in zaključnim slojem, najsibo to lesena ali mavčna obloga. Tako z napeljavo instalacij v instalacijsko ravnino olajšamo izvedbo, ohranimo nepoškodovano parno zaporo in zagotovimo, da bo toplotna izolacija ostala suha in učinkovita.

Stiki med togimi in podajnimi deli morajo biti fleksibilni

Materiali različno reagirajo na temperaturne razlike in nihanje vlage. Leseno ostrešje, denimo, se bo zaradi teh dveh dejavnikov vedno krčilo in raztezalo. Poleg tega se bo, ko bo na streho padel sneg, tudi povesilo. Zidana zunanja stena in suhomontažna notranja stena pa bosta imeli minimalne povese, skrčke in raztezke, če sploh. Zato je treba poskrbeti, da bodo stiki med tako različnimi materiali omogočali pomike, ne da bi zaradi tega prihajalo do razpok ali napenjanja. Stike med njimi zato pustimo odprte in jih vizualno zapiramo s trakovi ali fleksibilnimi tesnili.

Katere so najpogostejše napake pri izdelavi podstrešnega stanovanja?

Bojan Žnidaršič, ki ima s tem bogate izkušnje, pravi, da izstopajo tri napake. Prvi dve se tičeta tesnosti. Parna ovira ni vgrajena stoodstotno tesno in »frfota« ali pa niso tesni stiki med strešno konstrukcijo in steno. Oboje, tako Žnidaršič, ima za posledico, da bivalna vlaga nenehno vdira v strešno konstrukcijo. Tam se nabira v toplotni izolaciji in zmanjšuje njeno sposobnost varovanja pred toplotnimi izgubami. Čez čas se kondenčne vode nabere preveč in začne zatekati navzdol tako močno, da so stanovalci prepričani, da pušča streha in jim zamaka deževnica. Marsikdaj pa se tudi pozabi na toplotno izolacijo dimnika, ki potem navzdol deluje kot hladilno rebro in v podstrešnem stanovanju povzroča višje stroške ogrevanja, kot bi bilo potrebno.

Pri kakršnikoli prenovi strehe zato ni pametno varčevati ne z načrtovanjem, ne s strokovno izvedbo in ne z materiali. Če ne, tvegamo, da bo hitro potrebna nove prenove, ki je običajno dražja od prihrankov zaradi cenejše izvedbe.

Članek je bil objavljen v prilogi Gradnja in bivanje.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
IKT
IKT IBM Maximo Application Suite: nova generacija upravljanja fizičnih sredstev v podjetjih

IBM Maximo Application Suite podpira različne strategije upravljanja sredstev – od najenostavnejših do najnaprednejšega prediktivnega...

FINANCE
Nepremičnine
Kako debel zid potrebuje skoraj ničenergijska hiša
Nepremičnine
NepremičnineNataša Jančar Kako debel zid potrebuje skoraj ničenergijska hiša 1

Najtanjše zunanje stene so lahko debele le 34, najdebelejše pa tudi 63 centimetrov

FINANCE
Se strinjate, da jezera in gramoznice prekrijejo sončni paneli?
Finance
Nataša Koražija Se strinjate, da jezera in gramoznice prekrijejo sončni paneli? 13

V senci trojnega referenduma prihaja zakon, ki poenostavlja postopke za umeščanje velikih sončnih elektrarn. Kaj bi lahko šlo narobe?

FINANCE
Okolje & energija
(nasveti strokovnjaka, 2. del) Kako lahko v podjetju varčujejo z energijo
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar (nasveti strokovnjaka, 2. del) Kako lahko v podjetju varčujejo z energijo

Kombinacija toplotne črpalke in sončne elektrarne, izkoriščanje odpadne toplote in prezračevalni sistemi brez rekuperacije so med priložnostmi za varčevanje z energijo v podjetjih

FINANCE
Poplave in potresi: kako pametno zavarovati premoženje
PRO
Finance
Spletni dogodek
Redakcija Mojih financ Poplave in potresi: kako pametno zavarovati premoženje (PRO)
FINANCE
Dražbe
Deset stanovanj, ki jih lahko kupite na dražbah
Dražbe
DražbeAleš Perčič Deset stanovanj, ki jih lahko kupite na dražbah 1

Našli smo jih v Ankaranu, Ljubljani, Domžalah, Novem mestu ...

FINANCE
Kljub spodbudam in subvencijam: če bi daljinsko ogrevanje radi zamenjali s toplotno črpalko, ne bo šlo
Finance
Petra Sovdat Kljub spodbudam in subvencijam: če bi daljinsko ogrevanje radi zamenjali s toplotno črpalko, ne bo šlo 11

V kakšnem primeru lahko vir ogrevanja zamenjate, če ste že priključeni na daljinsko ogrevanje oziroma gradite, kjer sistem že deluje

FINANCE
Dražbe
Vse to lahko do konca leta kupite na dražbah
Dražbe
DražbeAleš Perčič Vse to lahko do konca leta kupite na dražbah

Naprodaj so stanovanja, hiše, zemljišča, gostilne, vikend in hotel

FINANCE
Nepremičnine
Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice
OGLAS
Nepremičnine
VARNA KOŠNJA
NepremičnineFinance PR Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice (OGLAS)

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.